Kitajci mislijo resno

Ali bomo čez nekaj let raje spremljali tekmo Guangzhou Evergrande - Shanghai SIPG namesto Real Madrid - Barcelona?.
Kitajci mislijo resno
Foto: José Jandson Queiroz

Južne Amerika in Evropa sta dobila še enega resnega nasprotnika v boju za najboljše nogometaše. Ob bok se jim je v zadnjih dveh letih postavila Kitajska, ki na veliko vlaga v nogomet. Želja naj bi bila, da kot blagovno znamko predstavijo novo in moderno Kitajsko in pokažejo kako resno želijo postati najboljši na svetu.

V ta projekt se je vključila tudi kitajska vlada na čelu s predsednikom Xi Jinpingom. Slednji je jeseni leta 2015 službeno obiskal Veliko Britanijo. Takrat je obiskal tudi Etihad Campus, ki je v lasti Manchester City-ja.  Dobil je dodaten vpogled v delovanje vrhunskega nogometnega kluba. Še bolj zanimivo je postalo le nekaj dni po njegovem obisku na Otoku, ker je kitajsko podjetje China Media Capital (CMC) v katerem je država solastnik kupila 13 odstotni delež pri Manchester City-ju, ki je v lasti podjetja City Football Group (CFG). Za teh 13 odstotkov naj bi CMC plačal približno 360 milijonov evrov. Lahko bi rekli, da je CMC plačal prav toliko kot lastnik Sheikh Mansour leta 2008, ko je kupil klub.

Če ste mislili, da je to edini klub v katerega imajo kitajska podjetja svoje deleže se zelo motite. V zadnjih letih smo kar priča kar nekaj vlaganj. Če vzamemo samo nekaj primerov, lahko začnemo pri podjetju Rastar Group, ki ima večinski lastnik s 56 odstotkov pri španskemu Espanyolu, Dalian Wanda Group ima pri Atleticu de Madridu 20 odstotkov, CEFC China Energy Company je s 60 odstotkov večinski lastnik Slavije iz Prage. Podjetje Ledus ima popolno lastništvo nad nekdanjim klubom Valterja Birse Sochaux-jem. Poleg Sochaux-ja sta deležna kitajskega denarja tudi Olympique iz Lyona in Nica. Na Nizozemskem pa je podjetje United Vansen Internation Sports Company večinski lastniki nizozemskega ADO Den Haaga.

Pri naših zahodnih sosedih lahko omenimo, da se največ kitajskega denarja vrti v Milanu. Inter je že od lanskega januarja v lasti kitajskega podjetja. Suning Holding Group. Po poročanju italijanskih medijev naj bi njihovi sosedje AC Milan s 3. marcem dobili nove kitajske lastnike. Era Silvio Berlusconija se po 31 letih končuje. Podjetje Fininvest, ki je lastnik kluba bo prodal 99.9 odstotkov podjetju Sino-Europe Sports Group. Znotraj novega lastnika je tudi po poročanju italijanskih medijev največje kitajsko podjetje China Huarong Asset Management. V letu 2015 je podjetje imelo čez 10 milijard prometa in od tega je bilo kar dve milijardi dobička. Če ne bo prišlo do presenečenj je včeraj Berlusconi še zadnjič spremljal tekmo Milana na San Siru v vlogi kot predsednik kluba. Prav tako velja za njegovega dobrega prijatelja in podpredsednika Adriana Gallianija. Kdo bo sestavljal novo klubsko vodstvo ni še znano. Ugibanj je veliko in nekateri viri govorijo o tem, da bi utegnila biti člana Li Yonghong in Han Li ter še dva direktorja. Na mestu podpredsednika pa naj bi glavni kandidat bil Marco Fassone, ki je bil pred nekaj leti član vodstva pri sosednjem Interju. Kako bodo to sprejeli navijači bomo videl, ko bo Fassone zavzel svoje mesto.

Ko se Kitajci pridno učijo, kako se stvari streže pa v domovini prodajo televizijske pravice za ligo v vrednosti 1.3 bilijonov evrov za pet let in v naslednjih letih naj bi zraslo približno 20000 nogometnih akademij. Zavedajo se, da za njihovo reprezentanco ne morejo igrati tuji nogometaši. Prav Guangzhou Evergrande ima željo, da bi sestavil najmočnejše moštvo z le domačimi nogometaši in bi bil kos največjim klubom na svetu.

Če zapustimo lastništva in akademije in preidemo na nogometne zelenice. V preteklosti so Kitajsko izbrali predvsem nogometaši, ki so bili tik pred zaključkom svoje nogometne poti. Izkoristili so še zadnjo možnost dodatnega zaslužka pred upokojitvijo. Ta trend se je pa v lanskem zimskem prestopnem roku precej spremenil. Začeli so tja odhajati nogometaši, ki so bili člani klubov iz najmočnejših evropskih lig in tudi igrali za njih. Tako lani Evropo zapustili Ramirez (Chelsea), Fredy Guarin (Inter), Gervinho (Roma), Ezequiel Lavezzi (Paris Saint-Germaine), …

Da Kitajci resno mislijo, so pokazali s prestopom Jacksona Martineza, ki je zapustil Vicente Calderon in Atletico de Madrid za 42 milijonov evrov in tako postavil azijski rekord. Martinez je le pol leta prej prestopil iz Porta v Atletico za 35 milijonov evrov. Pod taktirko Diega Simeoneja ni prikazoval tistih predstav kot pri Portu, saj je v petnajstih tekmah zadel le dvakrat. Le nekaj dni kasneje je Jiangsu Suning podrl rekord Martineza, ko je v svoje vrste pripeljal Brazilca Alexa Teixeiro iz ukrajinskega Shakhtarja iz Donecka. Teixeira naj bi bil zelo blizu prestopa v Liverpool, kljub temu je odšel na Kitajsko.

V letošnjem prestopnem roko so pa še bolj pokazali svojo namero. Za približno 70 milijonov evrov je Oscar postavil nov rekord s prestopom iz londonskega Chelsea-ja v Shanghai SIGP. Poleg Oscarja so se za odhod na Kitajsko odpravili še njegov soigralec John Obi Mikel, Hulk in Axel Witzel (oba Zenit iz Sankt Petersburga), Aleksandre Pato (Villarreal), Hernanes (Juventus), Graziano Pelle(Southampton), … Posebno pa pa je potrebno omeniti Carlosa Teveza, ki je pred lansko sezono zapustil Juventus zaradi domnevnega domotožja. Po le dobri sezoni v domovini pri Boci Juniorsih ga je letos premamila kitajska ponudba.  Zanimivo bo spremljati naslednja prestopna roka, tako poletnega kot zimskega. Poraja se tudi vprašanje: Kdo bo naslednji podrl rekord morda Lionel Messi ali Cristiano Ronaldo?

Dejstvo je, da ni želja prevzeti prevlado nad moškim nogometom, ampak tudi ženskega. Zaenkrat se v ženskem nogometu ne vrti toliko denarja kot pri moškem. Čeprav zneski niso tako veliki pa so že nekatere zvezdnice že našle svoj začasni ali bodoči dom na Kitajskem. 31-letna Brazilka Cristiane bo po koncu letošnje sezone zapustila francosko prestolnico in Paris Saint-Germaine in okrepila Changchun Zhouyue.

Najbolj zanimivo bo videti kako bo s Kamerunko Gaëlle Engamanouit, ki je bila v sezoni 2015 najboljša strelka švedske Damallsvenskan v dresu Eskilstune. Po uspešni sezoni je prestopila v FC Rosengård. Že takoj na začetku sezone si je težje poškodovala sprednje kolenske vezi. Po uspešni rehabilitaciji se je jeseni vrnila na igrišče. Novembra lani je nastopila na Afriškem pokalu narodov in obnovila poškodbo. Iz kluba so sporočili, da po vseh pregledih je zelo verjetno, da bo morala 24-letna Kamerunka obesiti nogometne čevlje na klin. Zato je kot strela z jasnega prišla novica, da bo Engamnouitova igrala na Kitajskem za Dalian Quanijan. Njena klubska kolegica pa je postala še ena Afričanka, 22-letna Nigerijka Asisat Oshoala, ki se seli na Kitajsko po dveh sezonah v angleškem prvenstvu.  Poleg teh je potrebno tudi omeniti, da je triu priključila tudi norveška reprezentantka 28-letna Isabell Harlovsen, ki bo branila barve Jiangsuja.

Ne dvomno ima Kitajska željo, da bi se pri njih igral najboljši nogomet na svetu. Glede na začetne vložke v ta šport jim bo na dolgi rok morda tudi uspelo. Res je, da trenutne generacije mladih nogometašev imajo svoje vzornike v najboljših evropskih klubih. To ne pomeni, da bodo morda naslednje generacije svoje idole iskali v kitajski klubih. Ne glede na to pa imamo v Evropi nekaj stvari, ki jih Kitajci zaenkrat še nimajo.

Nogomet ima v Evropi dolgoletno tradicijo. Vsak navijač živi za svoj klub in tega mu ne bo noben vzel pa naj bo še 10 kitajskih lig. Nogometaše in nogometašice pa lahko razdelimo na dve skupini. V prvo gredo tisti oz. tiste, ki želijo nastopati v najbolj prestižnem tekmovanju kot je Liga prvakov, Liga Evropa ali Ligo prvakinj in biti član kluba, ki igra v eni od najmočnejših lig v Evropi. V drugo skupino pa gredo tisti oziroma tiste, ki jim ni mar, kje igrajo pač pa, da je veliko cvenka v denarnici.

Še en pomemben podatek pa je, da bi lahko evropski nogomet še vedno obstal na visokem nivoju, kljub kitajski denarni prevladi. Najmočnejše evropske države imajo velik bazen mladih nogometašev, ki jih lahko vzgajajo v zvezde tega športa. Na koncu bi jih za velike denarje prodali Kitajcem. Kitajci tega še ne premorejo, ker šele sedaj gradijo akademije in centre. Ob tem pa jim zakonodaja preprečuje nakupovanje najboljših mladincev ali mladink.V tem trenutku bi od največjih evropskih držav najslabše odnesla Anglija.V zadnjih letih bolj slabo skrbi za mlade talente, ker večina prvoligaških klubov kupuje tuje nogometaše.

Za konec bi dodal samo še to, da Kitajce je potrebno resno jemati, saj se je v boj spustila z ogromnimi kupi denarja, ki zaenkrat nimajo dna.

Ključne besede:

Deli:

Avtor članka Marko Terlikar
Marko Terlikar
info@tacticalfoul.com

Objavljeno


Komentiranje in spletni bonton
Spoštovani bralci in pisci spletnih forumov, veseli smo vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam.
Ekipa tacticalfoul.com

Članek nima še mnenja


Mnenje lahko oddajo le prijavljeni uporabniki. Prijavite se z vnosom svojega uporabniškega imena in gesla v obrazec na vrhu strani. V kolikor podatkov za prijavo še nimate, izpolnite brezplačno registracijo

.

Najnovejše novice

Je Liverpool kršil pravila?

Po poročanju angleškega časnika The Telegraph bo Liverpool dobil kazen, ker je kršil pravila pri nakupu mladih nogometašev.


Video asistent v La Ligo?

Predsednik španske La Lige Javier Tebas že dalj časa zahteva video asistenta, ampak španska nogometna zveza je proti.


Monchi v Romo?

Pred dnevi je iz Seville prišla novica, da Monchi zapušča Sevillo.


Četrtfinalni dvoboji v Ligi prvakinj

Danes in jutri bodo odigrane prve četrtfinalne tekme letošnje Lige prvakinj


Pridruži se nam

Tactical Foul je iz dneva v dan večji, podobno pa velja tudi za njegovo branost. Radi bi, da bi spletno mesto postalo še boljši se zato iščejo novi sodelavci. Pridruži se novemu, ustvarjalnemu ter kreativnemu mediju.